Sliva (Prunus domestica) Stanley MIRABOLANA
Sliva Stanley je ameriški križanec sort Agen in Grand duke. Ameriška sorta tolerantna na šarko. Drevo je srednje bujno. Je samooplodna sorta, ki rodi redno in obilno. Je cepka; to pomeni, da gre meso lepo od koščice. Zori v zadnji dekadi avgusta in prvi dekadi septembra.
- Cena:
15,00 €
- Šifra artikla:
333035
- Teža:
3kg
- EAN:
3831086540138
Dobava: predvidoma 3 dni (oz. od razpoložljivosti pri dobavitelju)
KOS
Opis izdelka
Lastnosti sorte Stanley:
RAST: srednje bujna
RODNOST: zarodi zgodaj, redno in obilno
ČAS OBIRANJA: konec avgusta
PLODOVI: temno modre barve, meso čvrsto sladko kislega okusa, je samooplodna cepka z vsestransko uporabnimi plodovi
Podlaga mirabolana je rodna podlaga, ki vpliva na bujno rast dreves, primerna je za rodovitna tla.
Tla: globoka, bogata, peščeno ilovnata, pH od 6 do 7.
Lega: V in JZ
Gojitvene oblike:izboljšana piramida, palmeta, vreteno in sončna os.
Sadilna razdalja: 3,5 - 4 m x 1,5 - 2,5 m, odvisno od gojitvene oblike.
Sliva je v Sloveniji tradicionalna sadna vrsta. Večina sort zelo dobro prenaša nizke zimske temperature. Poznali so jih že v antiki.
Plodovi sliv so uporabni sveži, posušeni, predelani v marmelado, kompote in v žganje. Suhe slive so izjemno primerne pri urejanju prebave. Plodovi vsebujejo antioksidante, izboljšujejo prebavo, pomagajo pri odvajanju strupenih snovi iz telesa, večajo odpornost proti stresu in krepijo imunski sistem.
Sliva je žužkocvetna rastlina, zato je prisotnost čebel v času cvetenja zelo pomembna.
V bližino samoneoplodnih sort je treba posaditi sorte, ki cvetijo sočasno z glavno sorto in jo dobro oprašujejo.
Slive pri zimski rezi redčimo, spodrezujemo izrojen les in odvajamo veje na položnejše poganjke. Če želimo imeti debele plodove, moramo poleti redčiti krošnjo, da je bolje osvetljena.
RAST: srednje bujna
RODNOST: zarodi zgodaj, redno in obilno
ČAS OBIRANJA: konec avgusta
PLODOVI: temno modre barve, meso čvrsto sladko kislega okusa, je samooplodna cepka z vsestransko uporabnimi plodovi
Podlaga mirabolana je rodna podlaga, ki vpliva na bujno rast dreves, primerna je za rodovitna tla.
Tla: globoka, bogata, peščeno ilovnata, pH od 6 do 7.
Lega: V in JZ
Gojitvene oblike:izboljšana piramida, palmeta, vreteno in sončna os.
Sadilna razdalja: 3,5 - 4 m x 1,5 - 2,5 m, odvisno od gojitvene oblike.
Sliva je v Sloveniji tradicionalna sadna vrsta. Večina sort zelo dobro prenaša nizke zimske temperature. Poznali so jih že v antiki.
Plodovi sliv so uporabni sveži, posušeni, predelani v marmelado, kompote in v žganje. Suhe slive so izjemno primerne pri urejanju prebave. Plodovi vsebujejo antioksidante, izboljšujejo prebavo, pomagajo pri odvajanju strupenih snovi iz telesa, večajo odpornost proti stresu in krepijo imunski sistem.
Sliva je žužkocvetna rastlina, zato je prisotnost čebel v času cvetenja zelo pomembna.
V bližino samoneoplodnih sort je treba posaditi sorte, ki cvetijo sočasno z glavno sorto in jo dobro oprašujejo.
Slive pri zimski rezi redčimo, spodrezujemo izrojen les in odvajamo veje na položnejše poganjke. Če želimo imeti debele plodove, moramo poleti redčiti krošnjo, da je bolje osvetljena.