Rumena guava (Psidium lucidum)

Rumena guava raste v obliki zimzelenega grma ali manjšega drevesa. Guava izvira iz Južne Amerike, kjer raste v naravi v priobalnih gozdovih. Uspeva tako v odcednih kot tudi v nekoliko težjih tleh, dobro prenaša tudi daljša obdobja suše. Ustrezajo ji sončne lege, prenaša pa tudi delno senco. Uspeva samo na toplejših področjih. Odrasla rastlina lahko prenese temperature -5°C do -10°C, vendar samo za kratek čas. Pri nizkih temperaturah lahko odvrže listje. Rastlina ima gladko rdečkasto rjavo lubje, ki se pri odraslih rastlinah lušči v tankih trakovih. Listi so usnjati, ovalne oblike, intenzivno zelene barve, razporejeni so izmenično. Cvetovi so beli, običajno posamični, redkeje v skupinah. Rastlina je samooplodna. Plodovi so okroglaste ali ovalne oblike. Plod je živo rumen (pri rumeni guavi) ali temno rdeč (pri rdeči guavi). Pokožica je svetleča, meso je belkasto, sočno in polno drobnih semen. Ima značilen, rahlo kiselkast okus in vsebuje veliko vitamina C. Zreli plodovi se ne skladiščijo.

Dodatne lastnosti:

Lega: Najbolj uspeva v subtropskem in toplem zmernem podnebju; mlade rastline je dobro zaščititi pred pozeboin na mestih, zaščitenih pred močnim vetrom.
Plodovi: Srednje veliki do veliki, oranžno-rdeči plodovi s čvrstim mesom. So zelo sočni, z uravnoteženim sladko-kislim okusom, idealni za sveže uživanje, marmelade in sušenje.okroglast do rahlo hruškast, velik 4–6 cm, ob zrelosti intenzivno rumen. Meso je belo do rumenkasto, aromatično, s kiselkastim osvežujočim okusom in vonjem po limoni. Vsebuje številna drobna semena.
Čas zorenja: Druga polovica septembra
Opraševalci: Samooplodna
Posebnost: Rumena guava (Psidium lucidum) je posebna zaradi limonasto-kiselkaste arome in manjših rumenih plodov, bogatih s pektinom, kar jo loči od navadne guave.